Premišljevanje o geslu maratona, 2. del
Svetopisemska modrost, ki je Božja modrost nam na več mestih govori naj ne skrbimo. Naj bomo skrbni, vendar naj ne skrbimo (na primer starozavezna knjiga Pregovori se na več mestih posveča skrbnosti, prim.: Pregovori 4,23; 5,2; 12,10; 27,23; 31,13 in govori proti skrbem, prim. Pregovori 12,25).
V prejšnjem premišljevanju smo omenili primere iz Jezusovih govorov, kjer poziva proti skrbem, saj izražajo nezaupanje v dobroto in skrbnost našega nebeškega Očeta do nas. Geslo letošnjega maratona “Nič ne skrbite!” se v sobesedilu apostola Pavla pisma Filipljanom nadaljuje s pozivom k drugi željeni aktivnosti. Torej, namesto da bi se predajali skrbem, naj, s Pavlovimi parafraziranimi besedami, ob vsaki priložnosti izražamo svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval naša srca in naše misli v Kristusu Jezusu (Flp 4,6-7).
To zdravilo proti skrbem Pavel napove z “ampak” (nič ne skrbite, ampak….) in nas usmerja od skrbi, ki povzročajo nemir v nas, k drugi aktivnosti, ki prinaša mir. Božji mir. Zdravilna aktivnost, kateri na splošno rečemo molitev, je pogovor z Bogom. Z Bogom je mogoče in je zaželeno imeti pogovor, saj nas Pavel poziva naj Bogu povemo razloge naših skrbi, naj ga prosimo za njegovo posredovanje, predvsem pa naj vse to počnemo z zahvaljevanjem. To zadnje je povezano tako s skrbmi kot z molitvijo nasploh.
Glede molitve, še posebej ko prosimo, je vedno dobro, da smo v prvi vrsti hvaležni za tisto kar imamo, preden prosimo za kaj drugega. Glede povezave med hvaležnostjo in skrbmi pa – ali niso pogosto naše skrbi povezane s tistim, česar nimamo? Pristop k Bogu z zahvaljevanjem izkaže Bogu čast, nas pa spomni na tisto, kar smo že prejeli. S tem se spomnimo zgodovine Božje skrbnosti do nas in ta nam pričuje, da nam ni potrebno skrbeti. Predvsem nam je to ves čas predočeno v Božjem daru njegovega Sina Jezusa, na katerega življenje in daritev se nenehno oziramo.
Tako Bog varuje naša srca in misli v Kristusu s svojim mirom, ki presega našo človeško logiko. Tako se izpolnjuje tudi prej omenjeni Pregovor 12,25: “Skrb v srcu tare človeka, dobra beseda pa ga razveseljuje.” Kajti ni naključje, da se novica o Jezusu imenuje evangelij (t.j. dobra novica).
Božja dobra beseda o tem, kako je poskrbel za dobrobit naše duše po Jezusu nas navdaja z zaupanjem, da bo skrbel tudi za ostale stvari (Mt 6,33). Proti-skrbna in bolje uporabljena aktivnost naših misli je torej pogovor z Bogom, ko mu v hvaležnosti za to kar imamo, predajamo svoje skrbi ob vsaki priložnosti. Ko bomo v skrbeh, poskusimo z zahvaljevanjem in z molitvijo. Da bo tudi nam Kristus lahko podelil Božji mir, ki presega vsak um.
Peter Novak, pastor Reformirane evangelijske Cerkve
