Praznovanje 15-letnice Svetopisemskega maratona je dobra priložnost, da se ozremo tudi nazaj, na začetke maratonskega dogajanja. Severin Maffi se je pridružil maratonski ekipi že pri organizaciji prvega vseslovenskega Svetopisemskega maratona. Skrbel je za polnjenje seznama bralcev in novačil predvsem za nočne termine.
Kdaj si se pridružil Svetopisemskemu maraton, se še spomniš naslova?
K sodelovanju sem bil povabljen že pri pripravi prvega tedenskega Svetopisemskega maratona oktobra leta 2008 pri Svetem Jožefu na Poljanah z naslovom »Beseda je postala meso in se naselila med nami. (Jn 1,14)«. Spomnim se priprav na srečanjih s predstavniki cerkvenih duhovnih gibanj, krščanskih cerkva v Sloveniji, redovnih skupnosti, zakonskih skupnosti, gibanj in drugih skupnosti pod vodstvom Slovenske svetopisemske družbe. Obsežna priprava je vsebovala pripravo prostora, dežurstva, naslova maratona, promocijskega materiala, obvestila župnijam, medijem in drugim skupinam, oblikovanje uvodnega in zaključnega srečanja ter spremljevalnih srečanj. Poseben poudarek je bil pri zagotovitvi neprekinjenega branja. Določili smo dvourne termine za posamezno prijavljeno skupino bralcev. Doletela me je čast, da sem skrbel za zapolnitev seznama bralcev. Spomniti je potrebno, da je bila komunikacijska informacijska tehnologija še skromna in malo razširjena. Da bi dosegli širok krog sodelujočih, smo priskrbeli predplačniško telefonsko številko za prenosni telefon in jo natisnili in objavili na ves promocijski material in oznanila. Tabelo s seznamom bralcev in dežurnih sem imel vedno s seboj. Da pa ne bi prišlo do kakšnih nepredvidenih zapletov, sem v službi koristil letni dopust. To je bila pravilna odločitev in je maraton potekal tekoče.
Kaj je bilo najtežje pri organizaciji
Največ pozornosti sem vložil v pridobitev bralcev prvi dan dopoldne, ko sem bil tudi dežurni, in v nočnih in jutranjih urah, ko pričenja noč siveti. In res je ponedeljkov dopoldanski termin kazal praznino. Ker je za plemenita dela Bog vedno z nami, se je tudi tokrat izkazal. Dan prej sem bil na obisku v samostanu v Stični in vljudno prosil in povabil patre cistercijane. Poleg svojega urnika molitve in dela so našli prost termin in zapolnili luknjo v branju. Za to sem jim še danes hvaležen in sem jim to v Stični večkrat povedal. Prve dni je bila cerkev med branjem še prazna, kasneje se je bralcem priključilo vedno več spremljevalcev maratona.
Kateri je najlepši trenutek z maratona, ki se ga spomniš?
Nekoč, ko sva z ženo brala v zgodnjem jutranjem terminu, je pristopil mimoidoči jutranji rekreativec in prosil, če lahko prebere poglavje. Z veseljem sem ga vključil. Ko je prebral, je nadaljeval s tekom na Ljubljanski grad. Tudi ko sem bil dežurni, sem vedno nagovoril koordinatorja skupine, da so tudi druge posameznike vključili v branje.
Kateri pa je najtežji trenutek pri maratonu?
V stiski pri polnjenju terminov branja sem klical tudi bralce Božje besede, ki sem jih poznal v nekaterih župnijah. Če nisem imel neposrednega kontakta, sem poklical župnika in prosil za telefonski kontakt z organizatorjem branja v župniji. Žal se je dogodilo, da me je eden izmed ljubljanskih župnikov osorno zavrnil, da se s tem nima časa ukvarjati. Zame je bil to neprijeten dogodek, za njegove župnijske bralce pa zamujena priložnost za glasno branje Božje besede in sodelovanje na maratonu.
Druga žalostna reč pa so bile občasne novice, da koordinatorji skupin bralcev niso dovolili prebrati kakšnega poglavja naključnim mimoidočim, ker niso bili napovedani. Ko se spomnim na to, me še vedno žalosti.
Se spomniš kakega res veselega trenutka pri maratonu?
V torek, 7. oktobra 2008, popoldne se je pridružil branju tudi beograjski nadškof Stanislav Hočevar.
Kaj ti pomeni Sveto pismo?
Od organiziranega Svetopisemskega maratona naprej nama je z ženo Mojco Sveto pismo redni spremljevalec in se z veseljem poglabljava v besedila. Ko sva v začetku vabila k sodelovanju na maraton, sva nagovarjala posebej bralce Božje besede po župnijah. Poskušala sva jim predstaviti, da glasno branje daljšega odlomka (poglavja) iz Svetega pisma močneje odzvanja v celotnem telesu, ki naj bi bil tempelj Svetega Duha kot le skrbno izbrani krajši odlomki v mašni Božji besedi. Sveto pismo je za naju res knjiga knjig.
Hvala, Severin!
