NovicePremišljevanja

Osebno Božje pismo

Delite s prijatelji!

Gre zanj. Je zaradi njega. To je njegova pobuda. To je njegova zamisel. To je njegov načrt od začetka časa.

Ne gre zame. Nisem ga naredil jaz. To ni moja pobuda. Ni moja ideja. Nisem si mogel izmisliti načrta tako čudovito, tako nenavadno, tako neverjetno. Nihče od nas ne bi mogel.

Pavel v Pismu Galačanom 2,19-20 pravi: „Skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni.“ Sramota križa, na katerem je nedolžni Kristus plačal za grehe krivcev, se spremeni v križ slave zame. Nisem križan, da bi plačal za svoje grehe, ampak da bi umrl sebi in živel zanj. Da bi spremenil svojo identiteto iz osebe, kakršna sem bil, grešnika v suženjstvu greha, v novo osebo, dobesedno svetnika, tako kot Pavel v drugih pismih imenuje vernike, v kateri živi Božji sin, Stvarnik, Vzdrževalec vsega.

Pavel nadaljuje: „Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.“ To je bila njegova ideja: me je vzljubil in daroval zame sam sebe. Jaz nisem v sebi ljubeč. V sebi nimam ničesar, kar bi lahko ponudil Vsemogočnemu. Najvišja oblika te ljubezni, ki jo ima do nas, do svojih, je, da nam je dal samega sebe.

V času Svetopisemskega maratona se lahko torej ozremo nekaj tednov nazaj na božič, na utelešenje Boga, na Emanuela, Boga z nami, Boga, ki je postal človek. Čez nekaj tednov se veselimo smrti, pokopa in vstajenja Kristusa. Njegova ljubezen se izrazi v prihodu na zemljo, ne le v prihodu na zemljo kot človek, ampak kot nemočen dojenček, ki je zrasel in živel v tem zlomljenem delu kot mi. Njegova ljubezen se izraža v tem, da se pusti križati namesto nas. Toda vse to je njegova zamisel, to je bila volja njegovega Očeta.

V slovenščini namesto imena Biblije, oziroma “knjižnica«, kot v nekaterih drugih jezikih, uporabljamo izraz Sveto pismo, lahko bi rekli osebno Božje pismo, sporočilo za nas. Več knjig, ampak en božanski avtor z eno sporočilo: da nas ljubi. Najvišji izraz Božje ljubezni, Božje modrosti in Božje resnice je beseda – beseda, ki je postala meso in je prebivala med nami. Janez pričuje, da so tisti, ki so poznali Jezusa med njegovim bivanjem na zemlji, videli njegovo slavo kot božja beseda, „veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni sin, polna milosti in resnice“.

Vse to je njegova zamisel, njegova pobuda. To je ljubezen. To ljubezen kaže v občutljivem ravnovesju milosti in resnice. Nagnjen sem k temu, da se motim na eni ali drugi strani, da pretirano poudarjam resnico (ki pomeni, da sem strog in brez ljubezni), ali da pretirano poudarjam milost in se včasih izogibam zagovarjanju resnice.

Ko razmišljam o temi letošnjega Svetopisemskega maratona, razmišljam o tem, da je vse po Njem, za Njega, od Njega. Naj nas vodi, da bomo ljudje milosti in resnice, ljudje, ki lahko ne glede na okoliščine živijo v veselju, ker nas je on najprej vzljubil.

mag. Todd Hunnicutt – Vrelec.si, pastor International Church of Ljubljana

Oznake: Novice, Premišljevanja
Božja ljubezen vse to presega
Ljubezen nikoli ne mine