V nedeljo, 9. Oktobra popoldne se je na zaključni prireditvi v cerkvi sv. Jožefa zbralo precej ljudi, ki so želeli prisluhniti glasu rahlega šepeta – glasu Božje ljubezni, kakor se je glasil naslov prireditve. Ob poslušanju psalmov v izvedbi Koralnega zbora Akademije za glasbo v Ljubljani pod vodstvom profesorja Toneta Potočnika ter izbranih bibličnih odlomkov, ki so jih doživeto recitirali člani igralske skupine kulturnega društva Obok pod vodstvom Gregorja Čušina, smo se še zadnjič ozrli na pretekli maratonski teden in si v spomin priklicali besede, ki so nas v tem tednu tako bogato nagovarjale. V spominu bomo ohranili tudi pričevanje Gregorja Čušina, ki je Sveto pismo primerjal s cementom – torej z vezivom in temeljno sestavino vsake gradnje. Le močno vezivo zagotavlja, da je življenje zgrajeno na trdnem temelju, ki nam tudi v težkih časih daje zadostno mero upanja in poguma. Ob koncu smo bili deležni še poziva, naj konec svetopisemskega maratona ne pomeni konca branja Svetega pisma, pač pa naj bo to šele pravi začetek.
Vtisi organizatorjev ob tednu branja Svetega pisma
Veseli smo, da je bila prireditev dobro obiskana in da se je v tem tednu ob neprekinjenem branju Svetega pisma zvrstilo skoraj tisoč ljudi. Podobno število se jih je zbralo tudi pri številnih spremljevalnih dogodkih – predavanjih, na katerih smo premišljevali o pomenu upanja za vsakdanje življenje, delavnicah, filmskem večeru, večeru meditativnih plesov ter glasbeni adoraciji.
Benjamin Siter, predstavnik Svetopisemske družbe Slovenije in koordinator dogodka je ob zaključku Svetopisemskega maratona dejal: »Organizatorji smo ves čas doživljali, pa tudi prejeli veliko pričevanj, da se je to vztrajanje ob Božji besedi, ki je v bistvu molitev, dotaknilo mnogih src. Številni so se k branju Svetega pisma vračali po večkrat, marsikdo je ob knjigi vseh knjig prebedel dobršen del noči. Zadovoljni smo tudi s tem, da se je preko 70 skupin – župnij, gibanj, cerkva in ostalih ustanov, ki so prevzeli dve-urne bralne termine, letos na branje odzvalo v večjem številu kot prejšnja leta, več je bilo tudi naključnih obiskovalcev. Očitno je torej, da se je seme maratonskega branja, ki smo ga sejali v prejšnjih letih prijelo in da kaže sadove tudi v tem, da je branje letos prvič potekalo tudi v krajih drugod po Sloveniji. Tudi izkušnja branja na prostem – na Mesarskem mostu v središču Ljubljane – je bila zanimiva in bogata, saj je branje na tej lokaciji privabilo številne mimoidoče, da so se vsaj za hip ustavili in prisluhnili Božji besedi. Marsikdo je opazil, da je Sveto pismo dostopno tudi v sodobnih formatih, saj smo nov prevod Lukovega evangelija v sodobni slovenski jezik brali z elektronskega bralnika knjig.«
Prepričani smo, da smo pri branju in spremljevalnih dogodkih v polnosti izpolnili namen letošnjega maratona. Tega zelo lepo opiše izkušnja udeleženke lanskega maratona, ki je zapisana v aktualni izdaji časnika Družina. Gospa iz Grosuplja je zapisala takole: »Dolgo sem mislila, da je Sveto pismo pač knjiga, ki jo imamo doma na polici, odlomke iz nje pa beremo le v cerkvi pri maši. Ko nas je župnik lani povabil, da bi kot župnija dve uri brali na maratonu, se mi je zdelo čudno. Izkušnja pa je bila čudovita: ni pomembno, ali bralec bere počasi ali hitro, glasno ali tiho, tekoče ali jecljaje – odkrila sem, da je vsako branje molitev in da nam Bog govori po tej knjigi, kadarkoli molimo. Ves teden sem živela s to lepo mislijo, da se Božja beseda nekje glasno sliši, da Bog govori po njej tudi meni, čeprav me ni zraven. Od lanske izkušnje Sveto pismo redno berem vsak dan.«
Letošnja novost je bila tudi, da je maratonskemu branju Svetega pisma lahko prisluhnil kdorkoli kjerkoli – branje je namreč ves čas v živo prenašal spletni radio.
Organizatorji upajo, da ta zaključna prireditev za marsikoga ne bo konec branja Svetega pisma, ampak pravzaprav šele pravi začetek.
