Kratka premišljevanja iz Ozeja II. del
- Kakšen mož!
“Trdosrčen, krut in maščevalen je Bog Stare zaveze. Ni mi všeč.” Morda slišimo takšna mnenja o Bogu ali je tudi nam blizu takšno staišče.
Bi mi sami sprejeli svojega bližnjega k sebi nazaj, potem ko nas je prevaral in se nas odrekel?
Sporočilo preroka Ozeja podira nekatere enostranske predstave o Bogu. Opis Božjega ravnanja se na nenavaden način prepleta tako z metaforo kot z resničnim odnosom med možem in nezvesto ženo. Ozejeva poroka z vlačugo s katero je imel otroke pomenljivih imen (Jezreel – Bog seje sodbo, Nepomiloščena, Ne moje ljudstvo, Ozej 1, 4-8) je kazala na stanje odnosa med Izraelom in Bogom. V tem sporočilu se Bog preko Ozeja predstavlja kot mož katerega je žena (Izrael) prevarala z drugimi moškimi (t.j. bogovi). Ali naj mož zapusti takšno ženo? Kako naj bi ji spet zaupal?
Čeprav Bog napove sodbo nad Izraelom zaradi njegove nezvestobe, pa zaradi zvestobe do samega sebe, obljubi ponovno snubitev in poroko z njo. Popeljal jo bo v puščavo in ji spregovoril na srce. Spremenil bo sramotna imena teh otrok. Imenovali se bodo “Otroci živega Boga,” “Moje ljudstvo” ter “Pomiloščeni” (Oz 2,1-3).
Kako pristopen se nam zdi Bog, še posebej, ko se zavemo, da naša dejanja in misli niso posebej dobra in vselej zvesta Bogu? Ozej nam poda sliko Boga, očeta, moža, ki ni trdosrčen ampak, v človeških merilih celo nespameten, da zopet dvori nezvesti ženi. No, takšen je Bog do nas v svojem Sinu Jezusu. Njega je poslal, da umre za nas, ko smo bili še grešniki, pravi apostol Pavel v Rim 5,8. Ko se zaupamo njegovemu Sinu Jezusu, postanemo Božji otroci (Jn 1,12). Bog kot zvest in usmiljen mož se je takšen izkazal do vseh, ki smo v Kristusu, ne glede na naše nacionalno ozadje (Rim 9,24-26). Ime nam je “Njegovo ljudstvo” in “Pomiloščeni.”
Vabljeni na letošnje maratonsko branje Svetega pisma, da bi v Božji besedi še bolj široko in globoko spoznali Boga in se srečali z njim, ko nam spregovori na srce po svojem Duhu po besedi.
Preberi si še druge zgodbe
