Praznovanje 15-letnice Svetopisemskega maratona je dobra priložnost, da se ozremo tudi nazaj, na začetke maratonskega dogajanja. Karmen Kristan se je pridružila maratonski ekipi pri snovanju drugega vseslovenskega Svetopisemskega maratona. Oblikovala je prvo spletno stran, njene plakate smo občudovali vrsto let, podarila pa je veliko časa in talentov tudi za organizacijo in izvedbo dogodkov.
Kdaj ste organizirali prvi maraton? Se še spomnite naslova?
Prvi Svetopisemski maraton sem organizirala oktobra 2009. Bil je drugi vseslovenski maraton, ki smo ga poimenovali Tvoja Beseda – moč v stiski.
Se spomnite kakšne zabavne anekdote iz tistih časov?
V prvih letih organiziranja maratonov je bilo na sestankih ekipe vedno zelo zabavno in prijateljsko. Spomnim se, da je enkrat Bojan Doljak (takratni poverjenik za mini maratone) kar naenkrat začel čivkati (obstaja posnetek), nato pa nam je recitiral pesem, ki se začne s čivkanjem. Res smo se nasmejali. Tudi Benjamin Siter (takratni koordinator Svetopisemskega maratona) je bil zelo duhovit in nas je večkrat nasmejal do solz kar mimogrede s kakšno pripombo.
Kaj vam je bilo najtežje pri organizaciji maratona? Vam je bilo kaj še posebej težko?
Najtežje je bilo najti dovolj časa za vse, kar je bilo treba postoriti. Dela ni nikoli zmanjkalo. V letu 2010, ko sem izgubila službo, je prostovoljno delo za Svetopisemski maraton postalo moja uteha, potrditev, da lahko še veliko dam. Takrat sem poleg ostalega s pomočjo Aleša Čerina postavila tudi prvo spletno stran Svetopisemskega maratona. Morala bi iskati novo službo, pa me je to prostovoljno delo tako zelo vleklo, da sem darovala nešteto ur za “delo za Gospoda”. In potem je On poskrbel, da sem po devetih mesecih, ravno ko se mi je izteklo denarno nadomestilo, dobila zaposlitev na Družini. Kar velik izziv mi je bilo tudi sodelovanje na Pogovornem večeru ob spodbudi papeža Frančiška »Veselje evangelija«, na katerem so sodelovali eminentni gosti pater Branko Cestnik, Matjaž Črnivec, Dani Siter. Dve leti zapored sem tudi oblikovala celostno grafično podobo Svetopisemskega maratona, kar je bilo tudi dokaj zahtevno in zamudno delo.
Kateri je najlepši trenutek maratona, ki se ga spomnite?
Vedno je bilo zelo lepo na spremljevalnih dogodkih Svetopisemskega maratona, ki sem jih kar nekaj let organizirala. Pričevanjski večer »Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec« (Lk 14,17) je bil še posebej lep, saj smo povezali pričevanja ljudi iz različnih krščanskih gibanj in krščanskih Cerkva .Podobno ekumensko noto je imel tudi pogovorni večer v okviru Svetopisemskega maratona leta 2018 z naslovom Vloga telesa v molitvi, ki je odpiral nova obzorja v pogledu na to, kaj molitev je. Zelo močno spoštujem Jezusovo željo, da bi bili vsi Eno, tudi žal ločene krščanske Cerkve. To je bil tudi razlog, da sem deset let z vsem srcem sodelovala pri organizaciji Svetopisemskih maratonov.
Kaj vam pomeni Sveto pismo?
Je moja Knjiga za Življenje. Iz nje se hranim z Besedo.
Hvala Karmen!
