Včeraj nas je p. Karel Gržan v svojem predavanju »Odrešujoča moč Božje sočutnosti« zopet navdušil s svojo izjemno pričevanjsko iskrenostjo, duhovitostjo in izvirnim razmišljanjem.
Podarjam vam nekaj čudovitih misli:
Sedli smo na “prepovedan avtobus”, ki nas je odpeljal v svet izkustva dobrega in hudega. To je potrebno sprejeti in poleg trpljenja ozaveščati tudi vse dobro, ki ga okušamo.
Dobrega je več, samo ne vidimo ga, ker se premalo zahvaljujemo. Vsaki molitvi “žal mi je…” bi moralo slediti vsaj 5 molitev “zahvaljujem se…”
Naš Bog nas vedno neizmerno ljubi in nas ne pušča samih; je sočutna Bližina v vseh naših stiskah, le odpreti se moramo odnosu z Njim; mu reči svoj da, se izročiti. Tega nam ne more dati nobena teorija – velja le osebno, duhovno izkustvo Božje bližine, ki jo najdemo, če hočemo. In potem smo povabljeni, da postajamo tudi mi sočutni in ljubeči do drugih.
V svojem srcu moramo narediti prostor za Boga, zato se je treba boriti proti svojemu egu, ki dominira in lahko zraste v “velikanskega medveda”, ki ustrahuje, rani, dela škodo… Tega se učimo vse življenje od Jezusa, ki nam kaže tudi pravo podobo našega Očka in da vse zmoremo v Njem, pa naj bo dobro ali hudo. In tako bomo po smrti, ko bomo stopili pred Boga, lahko rekli: “Ej Stari, bilo je res dobro!”
Oglejte si tudi videoposnetek celotnega predavanja: