Trpljenje je dragocen učitelj. Križ je za večino ljudi današnjega sveta kamen spotike, norost, ki se ji je treba izogniti. Toda za nas, ki verujemo, je trpljenje spodbuda za spremembo načina gledanja, klic k spremembi življenja in osebni rasti.
Trpljenje je zagotovo čas, ko nas lahko Jezus ljubeče prenavlja. Kolikokrat lahko v branju Svetega pisma zasledimo prav to! Zato je Svetopisemski maraton ob geslu “Glej, Vse delam novo!” (Raz 21,5) priložnost, da sedemo k nogam Učitelja, ga slišimo, se pustimo prenavljati in uresničujemo nam podarjeno poslanstvo. Nad praznim dimom naših sanj in zmot stoji ljubeča, a osamljena Jezusova postava, ki vse dela novo. Pogovarjali se bomo z msgr. Mirom Šlibarjem, prvim bolniškim župnikom v Sloveniji
Miro Šlibar izhaja iz družine petih otrok, fantov. V svetem letu 1975 je skupaj z 58 diakoni, postal novomašnik in nato kaplansko službo opravljal na treh župnijah (Sodražica, Šentjernej, Zagorje ob Savi). Z ustanovitvijo Bolniške župnije v Ljubljani leta 1985, je postal prvi bolniški župnik in je to poslanstvo opravljal 27 let. Zadnjih 10 let je hišni duhovnik pri Marijinih sestrah na Dobrovi. Pri Slovenski škofovski konferenci je odgovoren za pastoralo zdravja, je tudi duhovni asistent Združenja katoliških zdravnikov. Povezuje duhovnike, ki obiskujejo bolnike v 27 slovenskih bolnišnicah, sam pa obiskuje bolnike na rehabilitaciji Soča. Ob duhovnem spremljanju oseb, ki jih doleti bolezen ali invalidnost že 37 let opazuje, kako more Gospod vse narediti novo. Sam pravi, da je hvaležen Bogu za vse, kar mu podarjajo bolniki, pa tudi za izkustvo njegove osebne bolezni in bolezni najbližjih
