Vzljubil me je – geslo letošnjega Svetopisemskega maratona – nosi v sebi globoko in osebno sporočilo. V teh treh besedah je izraženo bistvo krščanske vere: ljubezen Boga do človeka. To geslo nas vabi k premišljevanju o Božji ljubezni, ki se razodeva skozi celotno Sveto pismo, od stvarjenja sveta do odrešenjskega dela Jezusa Kristusa.
Sveto pismo nam razodeva, da je Bog tisti, ki ljubi. V Prvi Mojzesovi knjigi beremo, kako je Bog ustvaril človeka po svoji podobi in mu dal življenje. Ta akt stvarjenja je prva velika manifestacija Božje ljubezni. Nadalje nas preroki, psalmi in modrostne knjige spominjajo, da je Božja ljubezen stalna in neomajna, kljub človeški nezvestobi in grešnosti.
Vrhunec te ljubezni pa se razodeva v Novi zavezi, ko »je Bog tako vzljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje« (Jn 3,16). Jezus Kristus je utelešenje te ljubezni. S svojo smrtjo na križu in vstajenjem je pokazal, kako daleč sega Božja ljubezen – vse do daritve lastnega življenja za odrešenje človeštva.
Geslo „Vzljubil me je“ nas tako vabi, da se vprašamo, kaj pomeni biti ljubljen od Boga. To ni ljubezen, ki bi bila pogojena z našimi dejanji ali zaslugami, ampak je popolnoma brezpogojna. Bog nas ljubi v naši nepopolnosti, v naših padcih in vzponih. Ta ljubezen je vedno prisotna, vedno nas objema in kliče nazaj, tudi takrat, ko se oddaljimo. Vendar Božja ljubezen, kakor vidimo v Kristusu, ni patetična, ni sentimentalizem, še manj pa včasih empatija ali naklonjenost. Tudi ni zaljubljenost, ne strastnost ali erotičnost – vse tisto, kar si človek pač zmotno predstavlja kot ljubezen. Božja ljubezen vse to presega in je navsezadnje dar, za katerega je treba prositi in biti hvaležen. Enako je Božja ljubezen vedno neločljiva od resnice in če je ne oznanjamo in pričujemo, ko govorimo o Božji ljubezni, je nismo razumeli, ker je Kristus Pot, Resnica in Življenje.
On nas ljubi, vendar to ni dovolj za nas resen odnos do Boga in polnost življenja v Bogu. Nujno potreben je odziv z naše strani. Mi smo ti, ki moramo odgovoriti na Njegovo ljubezen z našo ljubeznijo (Ljubi Gospoda Boga z vsem svojim srcem, dušo, mislimi in močjo), da bi ta odnos ne bil prazen in votel. Kajti brez našega privolitve se Božja ljubezen nima na kaj oprijeti in gre samo mimo nas in je mi ne moremo biti deležni.
Zato se ob tem geslu odpira refleksivno vprašanje, kako naj mi odgovorimo na to Božjo ljubezen? Seveda z branjem in izpolnjevanjem Božje besede.
Svetopisemski maraton nas tako spodbuja, da se ne ustavimo le pri spoznanju, da nas je Bog vzljubil, temveč da se aktivno odzovemo s svojo ljubeznijo na Božjo ljubezen.
To nam bo dalo moč, da premagamo svojo sebičnost in odpustimo drugim, kakor On odpušča nam.
Naj nas letošnji svetopisemski maraton s tem geslom postavi pred izziv: ne le brati in slišati o Božji ljubezni, temveč jo živeti vsak dan. »Vzljubil me je« naj bo torej opomnik na Božjo zvestobo in ljubezen, ki je vedno prisotna v našem življenju. Naj pomeni povabilo, da se z vero in zaupanjem prepustimo tej ljubezni in dovolimo, da nas preoblikuje.
Protojerej Borislav Livopoljac, starešina cerkve sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
