Letos skupaj s psalmistom Davidom, čigar besede so geslo letošnjega Svetopisemskega maratona, občudujemo globino Božje previdnosti.
Vedeti pa moramo, da če popolnoma zaupamo Bogu, bo On našel pot, da nas razveseli in osreči. Pravzaprav smo sami najpogostejši vzrok za svoje nesreče. Dušijo nas naše strasti (nagoni in vzgibi) in se vztrajno upiramo Bogu, ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili (1 Tim 2,4). Naše (od Boga ločene in) s strastmi obtežene duše (tavajo in) stokajo, mi pa, ko nam je hudo, brez pomislekov ali zadržkov obtožimo Boga, da nam je pač On storil krivico!
Zato, prav zato, ker večina naših nesreč izvira iz naše trme, bi se morali popolnoma prepustiti Božji volji, da bi Gospod našel način, da bi v naš vsakdanjik vnesel veselje. Bog nam bo pomagal pridobiti krotkost in umirjenost ter nas okrepil v pripravljenosti, da mu služimo. Dal nam bo svoj mir, mir angelov, po katerem nas bo napolnil s svetlobo radosti. In takrat bomo pozabili na žalost, nemoč, mračno razpoloženje, depresijo …
Seveda vem, da to sploh ni lahko. A ne obupuj, poskusi narediti korak več, in še enkrat. Poskusi od začetka! Ne podlezi svojim grehom, ne popusti pred nobenim od njih! Upri se jim! Bog te vidi, pripravljen ti je pomagati in bo v tej bitki z ramo ob rami s teboj!
Bog te ne bo nikoli zapustil. V vsakem trenutku ti bo pomagal s svojo Božansko milostjo!
Geslo letošnjega svetopisemskega maratona, vzeto iz 139. psalma, 1. verz: »Gospod, preizkusil si me in me poznaš,« opisuje in prikazuje Božjo skrb za nas ter kaže, kako Bog ne »premišlja« samo o vesolju kot celoti, ampak tudi o vsakem njegovem delu, tako da niti naše gibanje niti naše misli niso zunaj in ločene Njegove previdnosti. Pred Bogom smo goli, a ne zapuščeni. Bog nas ne vidi samo od zunaj, ampak tudi v najtanjših odtenkih naših misli, občutkov in duše. Naša srca so pred njim odprta knjiga, katere strani skrbno prebira. Besede psalma nam razkrivajo ne le Njegovo vsenavzočnost, ampak tudi željo, da bi nas popolnoma razumel, da bi nas vodil skozi življenje in bil naš zvesti Vodnik.
Borislav Livopoljac,
protojerej pravoslavne cerkve v Ljubljani
