Kratka premišljevanaja iz Ozeja I. del
I. del
- Priprave na Božjo poroko
Si moreš zamisliti, da bi te Bog povabil na poroko? Ne kot gosta. Kot nevesto! Osrednja misel letošnjega Svetopisemskega maratona izhaja iz Starozavezne knjige, kjer Bog, kot ženin, nagovarja svojo nevesto, Božje ljudstvo Izraela. Bog snubi in se zavezuje svojemu ljudstvu z besedami: Zato glej, jo privabim, popeljem jo v puščavo in ji spregovorim na srce. (Ozej 2,16)
Sliši se kot lep dogodek. Te usmiljene in ljubezenske geste Boga pa ne moremo ceniti dovolj, če spregledamo, da Ozej govori o nevesti kot prešuštnici. Ljudstvo je zapustilo svojega Boga in častilo druge bogove. Drugim bogovom so pripisovali blaginjo, ki so jo uživali. Ozej sam je Božje razočarano srce in dejanja ljudstva moral ponazoriti na svoji koži. Poročiti se je moral z vlačugo, nezvesto ženo (Ozej 1,2) in imena njunih otrok so odkrivala počutje Božjega srca (Ozej 1,3-8). Osupljivost Božje obljube ljubezni in zvestobe ljudstvu torej leži v tem, da te obljube izreka upornemu in nezvestemu ljudstvu in ne pridnim, dobrim in uglajenim. Ko napoveduje združenje ljudstva pod enim poglavarjem (Ozej 2,1) se bo nevesta poimenovala “pomiloščena”. V teh besedah Ozeja vidimo napoved prihoda njegovega Sina Jezusa, ki je zavladal nad svojim ljudstvom, Cerkvijo, katero apostol Janez tudi imenuje “nevesta” (Raz 19,7). Kristus nas je, če mu pripadamo, očistil s svojo krvjo. Zaradi njega se imenujemo “pomiloščeni” in po njem nam Bog govori na srce.
Ozej je le ena izmed čudovitih knjig v Svetem pismu, ki govorijo o neverjetnemu Božjemu iztegovanju rok do nas. Vabimo vas, da se pridružite duhu Svetopisemskega maratona, da Kristusova beseda bogato prebiva med nami, ko jo prebiramo, premišljujemo in živimo. Pridružimo se branju Svetega pisma v času maratona in naj bo to spodbuda za redno osebno branje tudi v letu 2017.
Peter Novak, REC
