Pater Viljem Lovše DJ nas je na včerajšnjem predavanju navdušil s svojo misijonarsko gorečnostjo in ljubečim povabilom k hoji za Kristusom na način, ki ga v svojih Duhovnih vajah predlaga sv. Ignacij Lojolski, ustanovitelj reda jezuitov.
Na kratko povzemam bistvene dele (tedne) te duhovne poti. (DV)
–Zavedam se Božje zgodbe in podarjenega smisla.
Ustvarjen sem, da bi odgovarjal na Ljubezen in ljubil (slavil, častil, služil), vse ostalo je ustvarjeno, da mi pri tem pomaga.
-Pred Križanim Jezusom in v prijateljskem pogovoru z Njim prosim: da bi pred Njim spoznal svoj greh in grehe drugih, da se mi zagnusijo. V Njegovi ljubezni opazujem zlo angelov, Adama in Eve, človeštva.
V zavedanju neizmernosti Božjega usmiljenja se veselim, da sem Božji ljubljenec ali ljubljenka.
in želim odgovoriti z dejanji ljubezni Zanj, v večjo Božjo slavo.
-Sprejemam in spoznavam utelešeno Božjo Ljubezen do mene/nas v Jezusu Kristusu.
Prosim za notranje spoznanje Gospoda, ki se je zame učlovečil, da bi ga bolj ljubil in hodil za njim. Zrem odločitev Sv. Trojice, da reši svet; oznanjenje, rojstvo Besede, darovanje v templju, skrito mladost, krst in javno delovanje do trpljenja – da bi lahko ga sprejel Njega in se učil živeti kot človek po Božji podobi. On je premagal hudega duha, ki mi ne da videti, slišati, hoditi, okušati, čutiti.
-Iz ljubezni do Njega sprejemam trpljenje, ki ga vključuje pot za Njim.
Gospod gre zaradi mojih grehov in grehov drugih v trpljenje.
Zavedam se te milosti: on je moje središče in nosi vse moje trpljenje in smrt; nič več se ne bojim. Želim se mu izročiti v trpljenju, bolečinah, preizkušnjah, smrti.
-Veselim se z Vstalim: postajam Božji sogovornik in sodelavec.
Želim, da bi ga iskal in najdeval v vseh stvareh, da bi bil z Njim tako kot je On z menoj, da bi živel iz njegovega veselja nad menoj in vsemi kot njegovo telo – skupnost – Cerkev.
Prejemam mir in veselje, ker lahko živim iz njegove Ljubezni, ki je premagala vse moje in naše zlo vseh časov.
Za konec še nekaj dragocenih misli:
– On se je odločil za spust v najglobljo bedo in bolečino slehernega človeka, da bi ga tam zasidral v ljubezen in vstajenje in podaril svoje življenje. Tisti, ki se odloči za hojo za njim si ne bo želel ničesar drugega.
– Vsak ki hodi za njim pomaga druge privesti k Jezusu.
– Hoja za Njim je najprej odgovor. Njegova podaritev samega sebe omogoča našo podaritev. Molitev sv. Ignacija “Vzemi Gospod in sprejmi” odpira k tej svobodi, kajti le svoboden grem lahko za Njim.
(po predavanju povzela Karmen Kristan)
